torek, 01. marec 2011

Bujenje ali Koji kurac

Pri meni je zbujanje vedno zanimivo z zanimivimi mislimi. Tako kot vsak najstnik se tudi jas ne vstajam rad zgodaj. No da začnem: Budilka mi zvoni točno ob 5:27. Zakaj taka ura? Nikoli si ne naredim budilke na zaokroženo uro. Zakaj? Je en zelo preprost razlog - všeč mi je. Izgleda nekako izstopajoče in uporniško. Ni tisto strogo - češ zbudi se ob 5:30. Kot da sem v vojski (kar hvalabogu nisem).


Začel bom z večerom kar. Ponavadi sem kar dolgo na računalniku. Tam nekje do 23.30 - 00:00 . In zanimivo je predvsem to da si stalno tam nekje ob devetih zamislim kak bom šel spat. In si mislim čez pol ure se grem stuširat, sem malo na računalniku še do desetih in grem po deseti spat. Pa nikoli ni tako. Zakaj? Ponavadi ravno ob večerih zasledim kaj zanimivega na internetu in povsem padem v to. In ko pogledam na uro ura kaže 23:12. In me kar malce stisne pri srcu. Seveda, letim se stuširat, hočem izklopit računalnik ko SPET zasledim nekaj zanimivega. Ponovno padem v to in evo, ura je že 00:00 ko se jas spravim spat. Preden zaspim je moja misel vedno takšna: Koji kurac sem bil tak daugo gor. No. Zaspim in se kar naenkrat zbudim ob muziki Don't worry be happy. Ja takole se jas zbudim - s to muziko :D. In kaj mislite kaj je moja prva misel ko se zbudim ( polek tega da spreklejem budilko ki si upa tako hitro zvonit)? Ja tako je. Koji kurac mi je trebalo biti pokonci tako dolgo? Se spravim v kopalnico pred špegl in se gledam. Vsak las po svoje in (spet) moja misel )koji kurac sem bil snoči tak dugo gor  ) se res dopolnjujeta. Se gledam približno 3-5 minut in grem iz kopalnice, brez da sploh kaj naredim. Se spravim v sobo - in spet v kopalnico, opravim svoje, se spokam nazaj v sobo iskat zvezke. In verjemite da je to težko delo ( sploh po vikendu in počitnicah ). Ko pač zberem tiste 4 zvezke poknem še rokavice ( Arsenal ) in jakno na sebe in grem. Odprem leso se vsedem v avto še celi zaspani in si mislim kako budalo sem bil da sem bil tak dugo gor. Kako je pa v šoli pa tako brezveze da rečem. Vsako uro si mislim kako tele sem bil snoči. Ampak dobro, priguram s poukom skozi ,se sprehodim do Magdalene (tam pri bolnici) v Mariboru in počakam na avtobus številka 3 ali pa 16. In vso pot do doma ( doma sem malo izven Maribora) si mislim koji kurac sem delo včeraj zvečer in kako bom šel spat ko pridem domov. Pridem domov in že imam oke ko dolarje. Grem na računalnik in si za zbluzim do večera ko sledi vse ovo na novo. :D

Še nekaj. Začel sem se zanimat za Ryukyu Kempo. Mogoče začnem s treningi.
Takole to izgleda:



Peace & care

Ni komentarjev:

Objavite komentar