Nogomet part I

Nogomet. Zagotovo vsak ve oz je že slišal kaj je nogomet. Igra ki jo pozna in igra na miljone ljudi. Igra ki je nekaj posebnega. Ki marsikomu pomeni smisel življenja. In med njimi sem tudi jaz. Nogomet mi je takorekoč vse, čeprav ga ne treniram.Ko igram nogomet izkoristim vsako sekundo, minuto in uro za to da uživam v tej igri ki mi je spremenila življenje oz takorekoč rasla ob meni. Baje da sem začel brcat že takoj ko sem shodil. Torej izjemno hitro. Takrat sem imel takšen preblisk da nisem mogel brez žoge. Pa je potem sledilo obdobje v vrtcu kjer nam žoga seveda ni bila tako zelo pomembna kot divjanje to tistem hribu ki smo ga imeli na igrišču. Takrat so nam seveda bolj kot žoga šli po glavi skiroji s katerimi smo se v vrtcu vozili. Ja in tako je tisti čas nogomet prebival daleč zakopan v mojih možganih. Potem pa je sledilo...
Prvi razred :D . In našla se je skupina fantkov ki so vedeli kaj je nogomet niso pa ga še znali igrati. Še sedaj se ne spomnim kako smo se spoznali. Spomnim se samo kako smo po tistem šolskem igrišču tekali za eno žogo in se kregali kdo bo brcnil in podobno. Skozi takšno igro smo spoznavali začetke te prelepe igre ki se ji pravi nogomet. Še sedaj se spomnim kako je bilo ko smo izvedeli za aut ( beri: out ). Vsake toliko je eden od nas sredi igre vzel žogo v roke in se zadl aut in žogo vrgel pred sabo ali pa najbližjemu kolegu in nadaljevali smo z igro. Ko smo se takole gledli v devetem razredu nazaj smo si rekli kar GENERACIJA NOGOMETA. Zakaj? Ravno leta 2002 se je naša slovenska reprezentanca kvalificirala na Svetovno prvenstvo ( takrat smo bili prvi razred ). In to je pripomoglo k še večji volji nogometa. Začeli smo s spoznavanjem reprezentanc, igralcev in klubov. Takoj smo imeli vsi najljubše igralce in podobne stvari. Z zbiranjem sličic se je to tudi nadaljevalo. Bilo je finale med Nemčijo in Brazilijo. V tisto malo glavico sem si vcepil da MORA zmagati ena evropska država torej Nemčija. In kaj se je zgodilo? Prvenstvo je dobila Brazilija z dvema zadetkoma Ronalda.

In kaj sem jaz naredil po tekmi? V jok padel. Ja že takrat mi je nogomet toliko pomenil. Ja začelo se je tako. Potem pa so sledili do 5. razreda igranja nogometa v razredu med odmori. Delali papirnate žogice dan za dnevom. Se urili v zadnjem delu učilnice. Tu pa tam je seveda kdo prinesel žogo od doma ki pa smo jo po možnosti tudi zapravili. Stalno smo nasrali vsaj enega da je gledal kdaj pride učiteljica saj ni pustila da igramo nogomet v razredu. Kajti če nas je dobila smo vsi dobili podpise domov. Se pa spomnim da je sošolec  od doma prinesel žogo ki jo je sam naredil iz papirja in salotej traka. In bila je ogromna ( velika kot rokomet )
In jas sem imel to čast da sem z to žogo sošolcu razbil nos. Namreč bil je golman jas pa napadalec in se mi je vrgel pod noge in sem brcnil pol po žogi pol po nosu. In je že bil vik in krik.
Vse to se je nadaljevalo vse do osmega razreda ampak o tem še bomo ;)

Drugi del sledi v kratkem.


Peace and care